إعلان

المراكز الإدارية

الفيس بوك

كاريكاتور

@

صور

KAALDEN GOONGA : “Ɓerɗe kuccondira ɓuri damuɗe galleeji kuccondira”

أربعاء, 11/15/2017 - 07:31

Alaa e men mo meeɗaani waasde nande ngol konngol ngol haaliyankooɓe e yimiyankooɓe keewi huutoraade ngam siftinde en wonde kala ko dental gasnaani, teelal enndataa. Dental noon haa jooni, wonaa dental ɓalli tan ɗo ɓerɗe tawaaka sabu Pulaar ene wiya “ɓerɗe kuccondira ɓuri damuɗe galleeji kuccondira”. So Damuɗe galleeji kuccondirii ɓerɗe kuccondirii noon kadi ɓurata waɗde faayiida nde tawnoo won naamnanooɗo “holi ɓurɗo wonde bannde ?” O jaabii “ koɗdiiɗo am ”. Sabu makko yenaneede, kala ko heɓtii mo (yo won jam) hade koreeji, ko hoɗdiiɓe ngadotoo e makko.

Fuuta ene yaaji. Hay sinno ko enen fof ndenndi neesu ne, diiwaan fof ko e aadaaji mum e goowaaɗi mum. Ko ɗuum waɗi, eɗen njiya nehdi sukaaɓe Boosoya seerta e ndi Laaw, jikkuuji Ngenaarnaaɓe ceerta e ɗi Damgankooɓe, walla no Toorankooɓe ngowlirta seerta e gowlaali Ɓunndunnkooɓe. Kono so en nanii haaliyankooɓe ene mbiya “mbiy-mi, wiy-mi e wiy-maa-mi fof ko gootum”, ko yiɗde anndinde en tan laawol almaddaa rewni jimol mum fof joofoyta tan ko e Aamadaa. Firti ko so pulaagu heewirii nii ɗii calti, saabii ɗum tan ko julyultondiral pine, pinal koɗdangal fof wostondiree kelmeendi, ñemmbondiree jikkuuji, jiggondiree aadaaji. Kono rennduɓe ko feccotaako, hay sinno won ɗo kawraani ne, ɗo teeldi fof njiytondirat. Ko hono ɗuum woni ko njiy-ɗen e ngoo wuro yeewngo kono kadi yeewtungo, wiyateengo Suwoyraat, e sahaa nde njillodi-ɗen toon e Fedde Sifaa Hanki Pinal Hannde e bismaango Fedde Tijjaani Ɓaamti Leñol.

So en mbiyii wuro yeewngo, ko tuugnaade e no nguurndam siforii e maggo, so gooto fof anndude haaju mum, hormii liggey mum, liggey mo joom mum goongɗini sabu yiɗde addude ballal mum e faggudu leydi mum, dañora heen no wuurniri ɓesngu mum. Ɓee ndawat, ɓeya kirnda, ɓee pecca naange, ɓeya ceeka jammaaji, ene mbasoroo koode “so wonaano minen njeewe-ɗon”.

Yeewtini ngo noon ko mo woni fof waɗde e ɓernde mum wuurdi ko e banndum en. So innde, so yannge, so jam jam, so jamalun, alaa e ɓiɓɓe fuutankooɓe wuurɓe hannde e Suwoyraat goyoowo njananaagu sabu kala heen ko woodi banndiraaɓe ndaroto haa cikkaa ngonɗaa ko e Fuuta e kummbaaru. Jokkere enɗam, ballondiral, nanngodiral, e kala ko ene addana rennduɓe ko feccotaako waawde wonde gootum, ene waawi siforeede ɓee woɗɗuɓe dawi feewɓe laabi, nangtiiɓe e ko ngoni, ɓe ndiiwtaani jokkondire jaltuɗe, yiɗɓe leƴƴi kala moƴƴini gondigal, ɓe ngalaa ko kiilnii so wonaa ko ƴellitta pinal mumen e ko nawrata leydi mum en yeeso.

Eɗen njoofnira ndee winndannde, wasiyaade banndiraaɓe fof nde ñeemtintata ɓe, mbaɗta hakkillaaji e dental, nanngondiral, muñondiral, cuurondiral e jokkere enɗam, e kala ɗo mbaawi wonde e duunde baaba Aadama hee. So pelle gure, so pelle pinal, so pelle jokkere enɗam, so pelle ngam jaŋde e gostondiral miijooji, kala ɗo mbaaw-ɗen yahde, njiilondiren, njiytondiren, njokkondiren, juɓɓule mbaɗen, miijooji ƴellitooji ngostondiren, kono kadi, tawa en ndugdaani, GOONGA, KAALDEN.

Malal Sammba Gise